Center za socialno delo Jesenice

Cesta železarjev 4a, 4270 Jesenice, T:04/583-46-00, F:04/583-46-40, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. web: www.csd-jesenice.si

Kazalo

URADNE URE

ponedeljek od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 15.00 ure
sreda od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 17.00 ure
petek od 08.00 do 12.00 ure

 

Prva socialna pomoč

se izvaja ves poslovni čas

POSLOVNI ČAS

ponedeljek od 07.00 do 15.00 ure
torek od 07.00 do 15.00 ure
sreda od 07.00 do 17.00 ure
četrtek od 07.00 do 15.00 ure
petek od 07.00 do 13.00 ure

2. Javna pooblastila

 

2.1.       Varstvo otrok in družine

2.2.       Varstvo odraslih

 

2.1.      Varstvo otrok in družine

 

Svetovalni razgovor ob prenehanju zakonske zveze

Razveza zakonske zveze je mogoča s tožbo ali -sporazumnim predlogom.

Tožbo ali sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze poda stranka na Okrožnem sodišču v Kranju, Zoisova 2, Kranj..

Tožbo za razvezo zakonske zveze vloži zakonec, ki meni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.  V tožbi mora tožeča stranka predlagati, kateremu od staršev naj se zaupajo ml. otroci v vzgojo in varstvo in predlog glede višine preživnine in potekanja osebnih stikov.

Sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze lahko vložita zakonca, ki sta se predhodno sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju mld. otrok ter poteku stikov, delitvi premoženja, preživljanju zakonca ( v primeru nepreskrbljenega zakonca) in o tem kateri bo ostal najemnik stanovanja.

Sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze zakonca vložita na sodišče in priložita izvršljivi notarski zapis o delitvi skupnega premoženja.

Sodišče pošlje tožbo za razvezo zakonske zveze ali sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze, kadar so v družini mld. otroci, centru za socialno delo, da opravi svetovalni razgovor.

Namen svetovalnega razgovora je doseči dogovor o urejanju življenja ob razpadu zakonske zveze in pomoč družini ter posamezniku v novi situaciji.

V primeru tožbe se mora svetovalnega razgovora obvezno udeležiti tožeča stranka, v primeru sporazumnega predloga pa oba zakonca, v nasprotnem primeru se šteje, daje tožba oz. predlog umaknjen.

Center za socialno delo sodišču pošlje poročilo o poteku svetovalnega razgovora in mnenje glede zaupanja mld. otrok in potekanja stikov. Sodišče v sodbi odloči o zaupanju otrok, stikih in višini preživnine, ki jo mora plačevati tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani, ter o preživnini zakonca, če jo je zahteval.

V primeru razveze zakonske zveze s tožbo sodišče razveže zakonsko zvezo, ne razdeli pa skupnega premoženja, v kolikor se zakonca o tem ne uspeta a sporazumeti, je potrebno vložiti tožbo o delitvi skupnega premoženja na pristojno sodišče.

 

Statusna razmerja, predhodno družinsko posredovanje, družinsko in partnersko svetovanje

CSD nudi pomoč roditeljema pri sklenitvi sporazumov s katerimi dogovorijo odprta vprašanja glede nadaljnjega življenja njunih skupnih otrok pred razvezo zakonske zveze, če sta za to pomoč zaprosila.

Prav tako se starša po razpadu izven zakonske skupnosti spodbuja, da se poskušata sporazumno dogovoriti o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini  skupnih mladoletnih otrok. V kolikor teh vprašanj ne zmoreta dogovoriti sama, lahko zaprosita za pomoč na CSD.

Delo je usmerjeno v to, da bi partnerja, ki se razhajata  uredila medsebojna razmerja do skupnih otrok.  Metode dela so delo z staršema na partnerski ravni in delo z roditeljema in otroki na starševski ravni. V večini primerov se starši z našo pomočjo uspejo dogovoriti-sporazumeli glede bistvenih vprašanj nadaljnjega življenja njihovih skupnih otrok, stikih, preživnini.

V primeru, da starša ne zmoreta dogovoriti pomembnih vprašanj glede nadaljnjega življenja otroka, se izda na zaprosilo staršev potrdilo, ki služi kot priloga k tožbi na sodišče, kjer se zadeve  urejajo v nepravdnem postopku.

Pri obravnavi se pogosto srečujemo s hudimi stiskami otrok, katerih družina se reorganizira. Dragocena je možnost, da ponudimo podporo tako otrokom kot tudi staršem. Marsikdo se tudi kasneje vrača po pomoč. Nekateri želijo samo podporo, nasvet, nekateri bolj poglobljeno obravnavo.

V postopkih  so  opravljeni tudi razgovori z mld. otroci z namenom ponuditi otrokom možnost, da izrazijo svoje mnenje, ob tem se upošteva otrokova zrelost in razumevanje, oz otroka starega nad 15 let seznanimo s pravico, da nastopa v tem postopku lahko kot stranka, ter mu omogočimo, da izrazi svoje mnenje.  Otrokom, če starši izrazijo željo, lahko  ponudimo pomoč psihologinje v smislu razbremenjevanja oz. psihološke pomoči.

Pomoč pri varstvu otrokovih koristi v sodnih postopkih

 

Starša izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Kadar pride med njima do spora v izvrševanju roditeljske pravice  in kljub pomoči Centra za socialno delo do sporazuma med njima ne pride, lahko eden ali drugi roditelj poda predlog na sodišče v nepravdnem postopku. Pred odločitvijo si mora sodišče  pridobiti mnenje CSD  o otrokovi koristi. Namen je varstvo otrokovih interesov v zvezi z odločitvami, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj ( izbira VVO, šole, zdravstvenih posegov, verske usmerjenosti…)

 

 

Ukrepi za zaščito otrok

Center za socialno delo ima osrednje, neposredne in izrecne dolžnosti, da z ustreznimi metodami socialnega dela z družino in uporabo javnih pooblastil zagotovi zaščito otroka pred ogrožanjem. CSD je v sistemu varstva  in zaščite otrok nosilec obravnave primerov ter ima povezovalno in usklajevalno vlogo.  Vodilno načelo pomoči je najboljša korist otroka. V postopku zaščite otroka si CSD ves čas prizadeva za sodelovanje in vključevanje družine pri odpravi okoliščin in posledic ogroženosti otroka.

Pri obravnavi ogroženih otrok pristopamo v smislu multidisciplinarnosti, saj se v delo vključuje tudi psihologinja, v primeru potrebe pa delo poteka timsko ( tim za obravnavo nasilja, tim za družino, MT po ZPND- ju  z zunanjimi člani. Izdela se ocena ogroženosti, opredeljeni so varovalni in rizični dejavniki in načrt pomoči.

Največkrat so prijavitelji za obravnavo ogroženih otrok VIZ, policija, okolica( bivši partnerji, sorodniki, sosedje,.) zdravstvo…

Razlog obravnave je predvsem sum ogroženosti zaradi suma nasilja, opuščanja skrbi staršev, zanemarjanja.

Poseganje po najbolj drastičnih ukrepih-odvzemih otrok  mora biti strokovno utemeljeno v smislu zaščite in boljše perspektive za otroka..

Urejanje odnosov v družini predstavlja strokovno delo z družino, ki se je znašla v stiski zaradi različnih življenjsko neugodnih okoliščin, ki so povzročile, da je prišlo v družini do nesoglasij, konfliktov, stisk, ogroženosti, suma o neustreznem ravnanju z velikim poudarkom na zaščiti pravic, koristi in interesov ml. otrok. Tem družinam lahko ponudimo svetovanje, da bi se usposobili za premagovanje težav, iskanju novih rešitev, skušamo jih podpreti.

 

Urejanje preživnine

Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svoje otroke do 18 leta. če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po doseženi polnoletnosti, vendar največ do 26. leta starosti. otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Preživnino se ureja v primeru, kadar starša ne živita več v partnerski zvezi in je urejeno očetovstvo otroka.

Višina preživnina se določi glede na potrebe upravičenca, zmožnosti zavezanca in mora biti primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Zajemati mora zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka. Pravici do preživnine se ni moč odpovedati.

Center za socialno delo pomaga staršema, ki ne živita skupaj ali ne bosta več živela skupaj, da se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok.

Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka predlog zavrne. V kolikor med staršema ne pride do sporazuma odloči o višini preživnine sodišče na zahtevo enega od njiju ali obeh.

Preživnina se usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v R. Sloveniji, objavljen vsakokrat v Uradnem listu, o čemer sta upravičenec in zavezanec obveščena s strani centra za socialno delo.

Preživnino, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem in preživnino med zakoncema se lahko sklene v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Upravičenec je po 18. letu starosti dolžan centru za socialno delo do konca meseca januarja predložiti potrdilo o šolanju in obvestiti, kje se redno šola.

Sprememba višine preživnine

Zavezanec in upravičenec lahko zahtevata znižanje, zvišanje ali ukinitev preživnine nasodišču, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnine določena.

Neplačevanje preživnine

V kolikor zavezanec za plačilo preživnine le-te redno in v celoti ne plačuje, ga po prejemu te informacije s strani centra najprej opozorimo na njegove preživninske obveznosti in posledicami neplačevanja preživnine. Eden od instrumentov, ki ga je država sprejela z namenom zagotovitve čim večje odgovornosti preživninskih zavezancev do preživninskih upravičencev (otrok), je tudi kazenski pregon neplačnikov preživnine.

Za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine je odgovoren, kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Končni cilj kazenskega pregona po 194. členu Kazenskega zakonika ni kaznovanje neplačnikov z zaporno kaznijo, temveč izpolnitev njihovih materialnih obveznosti do otrok.

Upravičenca napotimo, da vloži Predlog za izvršbo preživninske terjatve na pristojno Okrajno sodišče. ( obrazec št. 7.98 a, ki se kupi v DZS).

Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z Zakonom o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih, Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine (obr., DZS 8,42 ) se vloži na Jamstveni in preživninski sklad.

V primeru, da zavezanec biva v tujini, je potrebno vložiti zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

Rejništvo

Namestitev otroka v rejniško družino:


Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra za socialno delo, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Z izbranim rejnikom center sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Čas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka po namestitvi.

 

Po namestitvi vsakega otroka v rejništvo center za socialno delo oblikuje t.i. individualno projektno skupino (IPS), ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V IPS se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in funkcioniranje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki, ipd. V skupini se sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo stiki. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede otroka.

 

Naloga centra za socialno delo je torej, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo biološko družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

 

Rejniška pogodba

Za vsakega otroka v rejništvu morata center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe otroka, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.

 

Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic


Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniško dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnika v razmerju do otroka v rejništvu enake.


Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti določa, da lahko rejnik/ca izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogojem:

·         da ni v delovnem razmerju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in

·         izpolnjevati mora normativ - istočasno mora imeti nameščene tri otroke v rejništvu.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Rejnik je dolžan omogočati in spodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.

Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo, in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih usposabljanj. V obvezna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo.

 

Na Centru za socialno delo Jesenice deluje tudi skupina rejnic in rejnikov, ki se srečuje 1 x mesečno. V skupino so vključeni vsi rejniki iz območja delovanja našega centra. Več o delovanju skupine na strani programi

Posvojitve

V Republiki Sloveniji otroci uživajo posebno varstvo in skrb, kar izhaja že iz Ustave Republike Slovenije. Del tega posebnega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitev. Posvojitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1), ki določa samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolno izloči iz družine naravnih staršev ter preide v družino posvojitelja. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in do drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki nastanejo enaka razmerja kot med sorodniki. Posvojitev se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši.

 

Posvojiti se sme samo mladoletna oseba, to je oseba mlajša od 18 let. Za posvojitev osebe, ki je starejša od 10 let, je potrebno njeno soglasje.

 

Otroka lahko posvoji le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca, razen v kolikor se izjemoma ugotovi, da bi bila posvojitev za otroka koristna, če ta predpisana starostna razlika ni izpolnjena. Posvojitelj je lahko le ena oseba, razen če sta posvojitelja zakonca. Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.

Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre. Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

 

Posvojitelj ne more biti:

·         oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;

·         oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca;

·         oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist;

·         oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.

V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev starša, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev. Posvojitev je mogoče po poteku enega leta od izpolnitve katerega od teh pogojev. Navedeni rok ščiti predvsem roditeljsko pravico naravnih staršev.

V Republiki Sloveniji so za odločanje o posvojitvi pristojni centri za socialno delo, ki so nosilci javnih pooblastil, kar pomeni, da v imenu države izvršujejo nekatere državne naloge. Postopek za posvojitev začne center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

Pri posvojitvah pa je potrebno vedeti, da gre vedno za edinstveno situacijo, pri čemer mora biti osnovno vodilo, da se otroku iščejo najbolj primerni nadomestni starši (glede na njegove potrebe, starost, druge okoliščine) in ne obratno, zato je »čakalna doba« lahko zelo različna. Tudi vsi možni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, kar je seveda njihova legitimna pravica.

 

 

Skrbništvo nad mladoletnimi

Namen skrbništva je zaščita pravic in koristi otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo. Otroka postavi center pod skrbništvo s ciljem poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otroka. Skrbnik je dolžan skrbeti za otroka enako kot starši, torej poskrbeti, da vsestranski osebnostni razvoj varovanca, da se usposobijo za samostojno življenje. Postopek prične center po uradni dolžnosti.

 

Postavitev skrbnika za poseben primer mld. otroku

Z namenom zaščite pravic in koristi otroka, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice v primeru spora med otrokom in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi in v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (v postopku dedovanja, odtujitve, prodaje premoženja…) center mladoletnemu otroku, po uradni dolžnosti postavi skrbnika za poseben primer.

Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer prejeme center najpogosteje s strani sodišča, ki vodi zapuščinski postopek, v katerem prihaja do navzkrižja interesov mladoletnih otrok in njihovih staršev.

 

 

Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja - odobritev pravnih poslov

 

Starši smejo odtujiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje, izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist.

Vlogo za odobritev pravnega posla lahko na centru podajo starši oz. zakoniti zastopnik otroka. V vlogi je potrebno natančno navesti, kaj predstavlja otrokovo premoženje, kateri del otrokovega premoženja bi želeli odtujiti oz. obremeniti in za katere otrokove potrebe bo denar porabljen.

 

Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti k vlogi:

·rojstni list otroka

·dokazilo o lastništvu premoženja

·osebni dokument zakonitega zastopnika

·izjava otroka, ki že razume posledice pravnega posla

Center izda odločbo in preveri, ali je bila kupnina res namensko porabljena. Z odločbo se zaveže zakonitega zastopnika, da poroča centru o realizaciji pravnega posla.

Za vlogo in določbo je potrebno plačati upravno takso.

 

 

Obravnava otrok in  mld. zaradi suma storitve prekrškov oz. kaznivih dejanj in težav v odraščanju

Delo z mladostniki-storilci kaznivih dejanj: Mladostnik s starostjo 14 let postane kazensko odgovoren. S strani Okrožnega državnega tožilstva v Kranju je sprožen pripravljalni postopek, na podlagi katerega sodišče v skladu z 469. členom Zakona o kazenskem postopku od CSD zahteva poročilo o mladostniku.  Tekom postopka sodišče ugotovi ali je mladostnik očitano kaznivo dejanje storil in v kolikor je le-to potrjeno mu izreče vzgojni ukrep.

Delo z mladostniki storilci prekrškov: S strani okrajnega sodišča na Jesenicah CSD prejme obvestilo začetem postopku proti mladoletniku. Na CSD mladoletnike skupaj s starši povabimo na razgovor.. Sam potek razgovora je usmerjen v opis dogodka s strani mladoletnika, o tem kako sedaj gleda na to, kar je storil in ali bi določena lastna dejanja poskušal spremeniti. Veliko poudarka je na mladoletnikovih občutkih, čustvih, razmišljanju, sprejemanju odgovornosti. Skozi razgovore skušamo pridobiti čim več informacij o mladostnikovem življenju v družini, med prijatelji in v širši socialni mreži. S starši se pogovarjamo o tem ali zaznavajo pri mladoletniku kakšne težave, stiske, spremembe vedenja in kako doživljajo svojo starševsko vlogo. Seznanimo jih z možnostmi obravnave na CSD, informiramo jih tudi o drugih institucijah in možnostih vključitve.

Za mnoge mladoletnike že samo soočanje z obravnavo na CSD in na sodišču deluje vzgojno in prepoznajo svojo odgovornost za storitev nepravilnosti in prevzem posledic. Tisti mladoletniki, pri katerih se prekrški večkrat ponovijo pa opažamo, da nepravilnosti hitro prerastejo tudi v kazniva dejanja. Pri takšnih ugotovitve kažejo, da imajo veliko težav znotraj družine, starši so nemočni ali nezainteresirani za njihovo vzgojo pojavljajo se kombinacije različnih socialnih težav v družini in zunaj nje.

Skupaj s starši in mladostnikom ocenimo potrebo po nadaljnjem sodelovanju v smislu pomoči družini v obliki svetovanja, sicer pa le opravimo aktivnosti, za katere skupaj s starši presodimo, da so smotrni.

Otroci in mladostniki s težavami v odraščanju: Namen naloge je pomoč otrokom in mladostnikom ter njihovim staršem pri prepoznavanju in reševanju težav v odraščanju. 

 

Težave, ki običajno narekujejo potrebo po pomoči so vzročno povezane, pogosto so že dalj časa trajajoče in se poglabljajo in širijo. Predvsem pri dekletih se kažejo težave v smislu beganja od doma, neupoštevanja dogovorov, neupoštevanja meja, tudi v osamljenosti, čustvenih stiskah, pri fantih pa se kažejo predvsem v asocialnem vedenju, vedenjskih težavah v šoli, šolski neuspešnosti in nedelavnosti, s kombinacijo kršitev splošno veljavnih družbenih norm (prekrški, kazniva dejanja, uživanje nedovoljenih drog) Ob težavah se slabšajo medsebojni odnosi, starši imajo občutek nemoči.

 

Obravnava z družinami mladostnikov poteka celostno, skupaj s starši in mladostniki, preko načrtovanja dela z družino in mladostnikom k željenim spremembam. Pri delu se kaže potrebe po sodelovanju z drugimi institucijami (šole, ambulante, krizni center, policija, ipd), ki otroka oz. mladostnika poznajo,  povezovanju, iskanje in preskušanje novih metod in pristopov. Starši se lahko vključijo tudi v Skupini za starše otrok s težavami v odraščanju, kjer dobivajo dodatno podporo pri vzgoji in skrbi za mladostnike.

 

Starši pogosto izražajo svoje stiske, ko mladostniki zanemarjajo svoje delovne obveznosti (v okviru družine) in šolske obveznosti, ki se kažejo v odsotnosti in učni neuspešnosti, kar lahko pripelje do izključitve ali izpisa iz šole. Mladostnike v obravnavo na CSD napotijo tudi šole.

 

Zelo izstopa problematika medvrstniškega nasilja, ki postaja vse bolj drzno, po drugi strani dobiva nove oblike – kot je internetno nasilje, ki potem eskalira tudi v fizičnega.

Pogosta je problematika izostajanja iz šole, ki ga starši težko kontrolirajo.

 

Težave zaradi osebne stiske: Otroci, ki imajo težave zaradi osebne stiske so večinoma v obravnavi na pobudo staršev. Veliko število otrok doživlja stisko ob razvezi staršev, ali zaradi težav v zvezi s stiki, smrti enega od staršev.

Če ugotovimo, da bi za razreševanje osebne stiske otrok bila potrebna intenzivna vključitev cele družine ponudim storitev »Pomoč družini za dom«. Pri nudenju pomoči otrokom, se pogostokrat pokaže tudi potreba do dodatnih oblikah pomoči, kot je  npr. pomoč prostovoljca.

 

 

 

Izvrševanje vzgojnih ukrepov

 

Mladoletniku sodišče lahko izreče vzgojne ukrepe v kazenskem postopku:

Ukor:  kadar ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja.

navodila in prepovedi sodišče izreče  z namenom vplivanja na mladoletnika in na njegovo vedenje. Tri izmed navodil in prepovedi vodi in nadzira, pripravi in vodi pristojni center za socialno delo, pri tem sodeluje sodnik za mladoletnike:

- poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;

- opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti;

- udeležiti se programov socialnega treninga.

Nadzorstvo organa socialnega varstva je vzgojni ukrep, ki ga izreče sodišče mladoletniku, kadar mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ter je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Sodišče tudi odloči, kdaj preneha ta ukrep, ne sme pa trajati manj kot eno leto in ne dalj kot tri leta.

Namen nadzorstva organa socialnega varstva je nudenje psihosocialne pomoči mladoletniku in njegovi družini ter socialno delo z mladoletnikovo mrežo (prijatelji, šola, soseska, sorodniki) ter sprotno izvajanje in spremljanje nadzora organa socialnega varstva.

Z vsakim mladoletnikom in starši se naredi individualni načrt izvajanja ukrepa, ki temelji na izreku sodišča in vsebuje temeljna področja mladoletnikovega življenja (osebnostno področje, izobraževalno področje, interesno področje). Pri izdelavi načrta se poskuša upoštevati mladoletnikove želje in motive, poudarek je na krepitvi moči mladoletnika in družine. V načrt so vključeni starši ter druge institucije, ki so povezane z mladoletnikom. Načrt je terminsko in vsebinsko opredeljen.

Konkretna pomoč poteka v smeri skupnega načrtovanja posameznih korakov za dosego zastavljenih ciljev, spremljanje opravljenega dela in povratnih informacij, rednega mesečnega samoocenjevanja mladostnika ter krepitev zaupanja in prepričanja v lastne sposobnosti. Sodelujem tudi z drugimi institucijami, v katere je mladoletnik vključen. Na pobudo sodišča ali dvakrat letno se izdela poročilo sodišču o izvajanju ukrepa, lahko se izdela tudi mnenje k predlogu za ustavitev ali spremembi ukrepa.

 

Ukrep oddaje v vzgojni zavod se izreče mladoletniku, ki potrebuje trajnejše vzgojne, prevzgojne ali zdravstvene ukrepe in s tem popolno ali delno izločitev iz dotedanjega okolja. Pristojni center za socialno delo določi zavod, v katerem se bo izvrševal ukrep.

 

Mladoletniku sodišče lahko izreče vzgojne ukrepe v postopku o prekršku:

 

Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.

Navodila in prepovedi se izrečejo mladoletniku z namenom, da se s primernimi ukrepi vpliva nanj in na njegovo vedenje. Nekatere izmed navodil in prepovedi izvajajo in vodijo centri za socialno delo, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje sodnik:

- redno obiskovati šolo;

- opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti;

- obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice.

Nadzorstvo organa socialnega varstva izreče sodišče, če potrebuje mladoletnik strokovno pomoč in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj. Ta vzgojni ukrep lahko traja največ eno leto.

 

Pri vseh sodnih postopkih, ki tečejo zoper mladoletnika, center za socialno delo opravi razgovor tako z mladoletnikom, kot tudi z njegovimi starši, da čim bolje spozna njegov svet in mu tako lahko tudi nudi boljšo pomoč. Center poroča sodišču o uspelem ali neuspelem izreku ukrepa, navodila ali prepovedi. (Pravna podlaga: Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 96/04 UPB2; Zakon o prekrških, Uradni list RS, št. 55/05 UPB2, Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 95/04 UPB; Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 52/02, 110/02).

 

2.2.       Varstvo odraslih

 

skrbništvo

 

Polnoletne osebe, katerim sodišče odvzame poslovno sposobnost (delno ali v celoti), postavi center pod skrbništvo ter jim določi skrbnika. Skrbništvo obsega skrb za osebo varovanca v obsegu oskrbe, zdravljenja in usposabljanja za samostojno življenje, kot tudi skrb za premoženjske in druge koristi. V nepravdnem postopku pred sodiščem lahko center postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, začasnega skrbnika, katerega funkcija preneha, ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti in center postavi stalnega skrbnika ali ko postane pravnomočna odločba, da ni pravne podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Najmanj enkrat letno ( najkasneje do 15.02. v letu za preteklo leto ), je skrbnik dolžan poročati centru za socialno delo o svojem delu. Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti njegove premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo.

Center za socialno delo postavi skrbnika za poseben primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika ( urejanje domskega varstva, sprejemanje poštnih pošiljk, ipd). Pri tej obliki skrbništva ni namen skrb za osebo v celoti, temveč je namenjeno varstvu v omejenem obsegu, v določeni smeri ali za razrešitev sporne situacije. Ta oseba ni postavljena pod skrbništvo, saj ji ni odvzeta poslovna sposobnost, temveč se ji samo postavi skrbnika za določeno nalogo in/ali postopek, v katerem skrbnik ščiti njen pravni interes.

Postopek postavitve skrbnika vodi center za socialno delo po uradni dolžnosti, kadar izve, da je potrebno nekoga postaviti pod skrbništvo. Sam postopek je nujen, zato center za socialno delo takoj ukrene vse, kar je potrebno za varstvo osebnosti ter njegovih pravic in koristi.

Pobudo za postavitev skrbnika za poseben primer lahko dajo:

- matičar, upravni in drugi organi

- najbližji sorodniki, člani gospodinjstva, sosedje ter drugi.

Predložiti je potrebno sledeče dokumente:

osebni dokument osebe, ki potrebuje skrbnika za poseben primer, zdravnika specialista, iz katerega je razvidno, da oseba ne more varovati svojih pravic in koristi.

Če oseba lahko izrazi svojo voljo, lahko pooblasti drugo osebo, tudi če pooblastilo sama fizično ne zmore napisati/podpisati. Pooblastilo se podpiše pri notarju. Notarji overijo pooblastilo tudi na domu stranke.

Center za socialno delo izda odločbo, v kateri določi obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic)

Uporabniki s težavami v duševnem zdravju

Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika, pa tudi skupnosti in družbe kot celote. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa v današnjem času žal težave v duševnem zdravju še vedno naraščajo. Po ocenah strokovnjakov naj bi bila depresija let 2020 eden glavnih javno zdravstvenih problemov.

Duševno zdravje se oblikuje v družinah, šolah, na ulicah in delovnih mestih, zato je pomemben celovit pristop, ki ni usmerjen samo k duševni bolezni ampak predvsem k duševnemu zdravju in njegovi promociji.

 

Na področju duševnega zdravja ima socialno delo pomembno vlogo. Pomaga raziskovati, prepoznavati, krepiti in povezovati vire posameznika in njegovega okolja. Vse kar posameznik pa naj si bo človek s težavami v duševnem zdravju ali pa njegov svojec, prinese v interakcijo, se uporabi v smislu krepitve moči in njegovih potencialov.

 

Varstvo starejših

Kadar starejše osebe ne zmorejo več živeti same in poskrbeti za svojo oskrbo, navadno osebe same ali njihovi bližnji sorodniki želijo urediti namestitev v zavodu. Javni socialno varstveni zavodi zagotavljajo svojim varovancem bivanje, primerno prehrano, potrebno pomoč in postrežbo, zdravstveno oskrbo in nego. Za ureditev same domske oskrbe se osebe same obrnejo neposredno na dom starejših občanov, kjer dobijo vlogo ter uredijo vse potrebno. Na center za socialno delo pa prihajajo predvsem tisti, ki plačila domskega varstva sami ne morejo zagotoviti. Takrat center odloča o oprostitvi plačila socialno varstvene storitve.

Varstvo invalidov

 Postopek odločanja o statusu in pravicah

Podlaga za izvajanje nalog:

- Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb

- Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju

Uporabniki na tem področju so osebe, ki postanejo polnoletni in potrebujejo pomoč pri samostojnem življenju in delu v smislu zagotavljanja oblik družbenega varstva ter varstvo pravic in koristi oseb s posebnimi potrebami.

Delo obsega postopek določitev statusa invalida, postopek odločanja o nadomestilu za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč.

Pomemben poudarek je na informiranju osebe in njenih zakonitih zastopnikov o prednostih in pomanjkljivostih statusa invalida, o tem kakšen je postopek priznanja statusa invalidne osebe.

Pripravi se socialno poročilo o osebi, v katerem se temeljito opiše njen življenjski položaj, njene vrline, sposobnosti, spretnosti, pa tudi pomanjkljivosti in težave. Osebo in njene zakonite zastopnike se seznani s tem, da bodo v določenem primeru povabljeni tudi pred invalidsko komisijo, katera odloča o priznanju statusa invalida in s tem povezano pravico do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč. Če je bila oseba s strani komisije za razvrščanje otrok s posebnimi potrebami razvrščena med osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju to pomeni, da ji je priznan status invalida in pravico do nadomestila za invalidnost po ZDVDTP.

Vključitev v vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji

Podlaga za izvajanje nalog:

- Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb

- Zakon o socialnem varstvo

 

Zagotavljanje oblik družbenega varstva invalidom v posebnih socialnih zavodih − dnevno varstvo.

Vključitev v posebno varstvo

Podlaga za izvajanje nalog:

- Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb

- Zakon o socialnem varstvo

Zagotavljanje organizirane in celovite skrbi za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje, nameščanje v varstveno delovne centre – celodnevna oskrba.

 Pravica do izbire družinskega pomočnika

Podlaga za izvajanje nalog:

- Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb

- Zakon o socialnem varstvo

 

Zagotoviti invalidni osebi, starejši od 18. let, ki ima pravico do dodatka za tujo nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih opravili, da ji starši nudijo varstvo, nego in pomoč, ali da ji to pomoč nudi druga oseba, ki jo invalidna oseba izbere sama.

Naloge za preprečevanje nasilja v družini-žrtev odrasla oseba

Zakonska podlaga:

- Zakon o preprečevanju nasilja v družini

- Pravilnik o izvajanju socialnovarstvene storitve prva socialna pomoč

- Pravilnik o sodelovanju organov ter delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini 

 

S sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini je država zavzela stališče, da je nasilje v družini poseben družbeni problem in prevzela odgovornost za reševanje te problematike. Dolžnost ukrepanja je naložila vsem strokovnim delavcem v javnih zavodih in nevladnih organizacijah. S tem namenom so bile izdelane smernice za izvajanje nalog za preprečevanje nasilja v družini, katerih namen je preprečiti nasilje v družini, spodbujati razvoj varnih družinskih odnosov, podpora pri izpeljavi varnostnih ukrepov ter pomoč žrtvi in povzročitelju nasilja. Uporabnika sta torej oba, žrtev in povzročitelj nasilja. Center za socialno delo te naloge opravlja prednostno in v tem okviru predvsem skrbi za odpravo neposredne ogroženosti in zagotovitev žrtvine dolgoročne varnosti ter odpravo vzrokov za nasilje. Obenem pa nudi pomoč in svetovanje tudi povzročitelju, katerega lahko napoti v ustrezne izobraževalne,  psihosocialne in zdravstvene programe. Od njega se pričakuje odgovornost za storjena nasilna dejanja, obenem pa se mu ponudi možnost za spremembo nasilnega vedenja in pridobitev spretnosti nenasilne komunikacije. Seznani se ga z nastalimi posledicami in njegovo kazensko odgovornostjo.

 

Zakon o preprečevanju nasilja v družini nasilje v družini opredeljuje kot vsakršno uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana nad drugim družinskim članom in tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Ob tem posebno varstvo in skrb namenja med drugimi tudi starejšim osebam in invalidom. Organe in organizacije ter nevladne organizacije zavezuje, da takoj ko izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje v družini, o tem obvestijo center za socialno delo ali policijo. Kazenski zakonik Republike Slovenije v svojem 281. členu določa, da se uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero izve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti (tudi nasilje v družini!), kaznuje z zaporom do treh let. 

Center za socialno delo, takoj po prejemu informacije o nasilju v družini, prouči okoliščine in zbere vse že znane informacije. Na podlagi tega izdela oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi (kadar je za vzpostavitev varnega okolja žrtve potrebno dalj časa trajajoče ukrepanje oz. je potrebnih več ukrepov pomoči). V primeru potrebe po takojšnji intervenciji, se najprej zagotovi varnost žrtve. Kadar je o nasilju v družini obveščen samo center za socialno delo, odgovorni strokovni delavec informacijo o nasilju takoj posreduje policiji. Če se pripravi načrt pomoči žrtvi, center za socialno delo pa oceni, da je pri tem potrebno sodelovanje drugih institucij, oblikuje multidisciplinarni tim, katerega naloge so izmenjava informacij, usklajevanje aktivnosti, seznanitev žrtve z vsemi oblikami pomoči, izdelava načrta pomoči žrtvi in spremljanje izvajanja tega načrta, nudenje najustreznejše zaščite žrtvi in sprejemanje odločitev z namenom izvajanja pomoči.

Center za socialno delo najprej opravi razgovor z žrtvijo, v okviru katerega se ji pomaga pri identifikaciji stiske, seznani se jo z vsemi možnimi strategijami reševanja in po potrebi tudi napoti v varno hišo oz. druge programe pomoči žrtvam nasilja. Po potrebi se ji nudi tudi nujne ukrepe, kot je pomoč pri odhodu, napotitev v ustrezno zdravstveno oskrbo ipd. Pri tem se ji zagotovi popolno zaupnost in tajnost podatkov. Razgovor s povzročiteljem se opravi šele, ko je zagotovljena varnost žrtve in nikoli sočasno z žrtvijo. V razgovoru se povzročitelja poskuša motivirati za vključitev v ustrezno obliko pomoči, pri tem pa se izhaja iz ničelne tolerance do nasilja, možnostjo izbire vedenja in ravnanja ter s tem povezane odgovornosti za izbiro nasilnega  vedenja.

 

Obravnava odraslih storilcev kaznivih dejanj

izvajanje nadomestne kazni

Center za socialno delo organizira in spremlja izvajanje nadomestne kazni in ostalih ukrepov v splošno korist na podlagi sklepa pristojnega sodišča. Pri tem strokovni delavec skuša upoštevati posameznikove lastnosti, njegove delovne navade in sposobnosti. Višina izrečene kazni je določena zlasti glede na težo storjenega dejanja in jo izreče sodišče, ki v sklepu navede število ur dela v splošno korist, katere mora opraviti storilec- kandidat.

Družbeno koristno delo je kot oblika nadomestne kazni zelo aktualno, kar gre pripisati visokim globam in vse slabšemu finančnemu stanju storilcev prekrška. Posameznik mora sam oddati na sodišče vlogo za opravljanje tovrstnega dela, pristojni sodnik pa odloči ali je vloga upravičena.

Pri organizaciji in izvajanju nadomestne kazni bo v bodoče potrebno upoštevati, da je s 14.5.2012 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika. V 86. členu navedenega zakona je podana zakonska podlaga za izvajanje družbeno koristnega dela kot nadomestitev zaporne kazni za storilce kaznivih dejanj, katerim je bila izrečena kazen zapora do dveh let. Obseg dela sodišče določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Če so obsojencu potrebna pomoč, nadzor ali varstvo v obliki varstvenega nadzorstva, lahko sodišče v sodbi odredi, da se za čas trajanja dela odreja varstveno nadzorstvo, eno ali več navodil in določi svetovalca.

Poleg tega je bil dopolnjen tudi 87. člen navedenega zakona v zvezi z nadomestitvijo denarne kazni z opravljanjem dela v splošno korist. Denarna kazen do 360 dnevnih zneskov (dnevni znesek je storilčev dnevni zaslužek, ki se izračuna glede na podatke davčnega organa in obsojenčeve obveznosti preživljanja družinskih članov) se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec v obdobju največ enega leta, namesto plačila denarne kazni, opravi delo v splošno korist in sicer tako da en dnevni znesek nadomesti z eno uro dela.

Iz navedenih sprememb oz. dopolnitev kazenskega zakonika torej izhaja, da se je bistveno povečal obseg opravljanja družbeno koristnega dela za storilce kaznivih dejanj, saj lahko kandidat opravi celo do 1460 ur dela v splošno korist.