Center za socialno delo Jesenice

Cesta železarjev 4a, 4270 Jesenice, T:04/583-46-00, F:04/583-46-40, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. web: www.csd-jesenice.si

Kazalo

URADNE URE

ponedeljek od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 15.00 ure
sreda od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 17.00 ure
petek od 08.00 do 12.00 ure

 

Prva socialna pomoč

se izvaja ves poslovni čas

POSLOVNI ČAS

ponedeljek od 07.00 do 15.00 ure
torek od 07.00 do 15.00 ure
sreda od 07.00 do 17.00 ure
četrtek od 07.00 do 15.00 ure
petek od 07.00 do 13.00 ure

6. Koordinator obravnave v skupnosti

Koordinacijo obravnave v skupnosti izvajajo centri za socialno delo na podlagi Zakona o duševnem zdravju (Ur.l. RS, št. 77/2008) in Pravilnika o vsebini in načinu obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti (Ur.l. RS, št. 49/2009).

Mreža koordinatorjev je organizirana regijsko, zato Center za socialno delo Jesenice izvaja naloge koordinatorja obravnave v skupnosti tudi za Center za socialno delo Radovljica in Tržič.

 

Zakon o duševnem zdravju opredeli naloge koordinatorja takole:

- pripravi, koordinira in nadzira izvajanje načrta obravnave v skupnosti

- organizira in vodi multidisciplinarni tim,

- nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v     skupnosti

- vodi evidenco obravnav v skupnosti.

Namen koordinacije je, da osebam s težavami v duševnem zdravju po odpustu iz bolnišnice na podlagi načrta nudimo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje.

Po prejemu obvestila iz psihiatrične bolnišnice oz. obvestila centrov za socialno delo, nevladnih organizacij in drugih v primeru, ko oseba biva v skupnosti, osebo obiščemo v psihiatrični bolnišnici, na domu oz. na kraju, ki si ga oseba sama izbere in ji predstavimo možnosti obravnave v skupnosti in njen potek. Če se oseba strinja z obravnavo, poda pisno soglasje. Nekateri podajo pisno soglasje že na prvem srečanju, drugi želijo to storiti kasneje. Ne glede na to, začnemo z osebo, ki želi sodelovati, pripravljati načrt obravnave v skupnosti. To pomeni, da skupaj z njim raziskujemo njegove potrebe, želje in interese, tako jasno izražene kot prikrite. Ugotavljamo, kakšne so možnosti različnih oblik pomoči glede na okolje ter kdo bi se lahko vključil v obravnavo. Opredelimo cilje in na podlagi tega določimo potrebne oblike pomoči in podpore. Ves čas mora imeti oseba vpliv na obravnavo in zadnjo besedo pri zapisu načrta.

Cilji se nanašajo na urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer, socialne varnosti, zaposlitve in dela, podpore pri opravljanju temeljnih in podpornih dnevnih opravil, podpore pri zagotavljanju socialnih stikov in družabnosti. Praksa je pokazala, da se težave nanašajo večinoma na stanovanjsko področje, področje dela in zaposlitve in s tem povezanimi finančnimi težavami ter vzpostavljanju socialne mreže, ki je šibka in z bremenom stigme. Viri in sredstva so na teh področjih najbolj podhranjena, kar povzroča pri uporabniku in koordinatorju obravnave v skupnosti občutek nemoči in neučinkovitosti.Uresničevanje ciljev se torej omeji zgolj na tiste, ki jih je mogoče podpreti z obstoječimi sredstvi in storitvami, ti pa se krčijo in omejujejo.

Rok za pripravo načrta obravnave v skupnosti je trideset dni. Za delo z nekaterimi uporabniki je ta rok zadosten, medtem ko je za delo z drugimi prekratek. Zmožnost oseb za intenzivno delo, takoj po odpustu iz bolnišnice, je lahko manjša, ali pa se pridružujejo osebnostne značilnosti uporabnikov in pojav komorbidnosti, ki delo z uporabnikom otežujejo. Zato pri vzpostavljanju delovnega odnosa spoštujemo dinamiko, ki jo narekuje uporabnik. V fazi načrtovanja prihaja tudi do prekinitev, zaradi hospitalizacije ali drugih vzrokov (npr. bolezni ipd). Priprava načrta obravnave v skupnosti je najbolj zahtevna naloga uporabnika in koordinatorja obravnave v skupnosti in temelji na metodi individualnega načrtovanja. Načrt vsebuje zapis ocene situacije, potreb uporabnika, cilje, ukrepe za njihovo doseganje, predlog izvajalcev ukrepov, časovno opredelitev izvajanja načrta, način spremljanja ter finančno ovrednotenje. Pri tem lahko sodelujejo tudi njihovi svojci, prijatelji, potencialni izvajalci storitev in drugi.

Načrt obravnave v skupnosti obravnava multidisciplinarni tim in ga sprejme krajevno pristojni center za socialno delo. To je dokument, ki osebi zagotavlja storitve, ki se začnejo izvajati po podpisu načrta in naloga koordinatorja je, da to izvajanje spremlja. Posamezni koraki za doseganje določenega cilja se izvajajo že pred sprejemom načrta (npr. vloga za DSP, vloga za neprofitno stanovanje, obisk NVO, urejanje zavarovanja, ipd.).

 

Po sprejemu načrta se z uporabniki vsaj en krat na mesec obiščemo na domu ali slišimo po telefonu z namenom, da ugotovimo ali so življenjske okoliščine kakorkoli spremenjene in bi bilo potrebno pripraviti spremembe in dopolnitve načrta obravnave v skupnosti. Spremembe lahko predlagajo tudi ostali člani multidisciplinarnega tima, vendar doslej pobud z njihove strani nismo prejeli.

Spremljanje pomeni neposredno delo s posameznikom in vključuje krepitev moči, samozavesti, suverenosti pri odločanju, dostop do informacij in sredstev.

Spremljanje vključuje tudi sodelovanje z ostalimi strokovnimi službami, ki so vključene pri izvajanju načrta v smislu strokovne podpore.

Po šestih mesecih izvajanja pripravi koordinator skupaj z osebo oceno izvajanja načrta in pripravita morebitne spremembe in dopolnitve načrta. Glede na opredeljene spremembe se po potrebi skliče multidisciplinarni tim, ki obravnava predlagane spremembe in dopolnitve načrta ter doda svoje dodatne predloge in menja in izvajanje načrta se nadaljuje. Oseba in koordinator na podlagi ocene ugotovita tudi ali je obravnava v skupnosti še potrebna ali ne.