Center za socialno delo Jesenice

Cesta železarjev 4a, 4270 Jesenice, T:04/583-46-00, F:04/583-46-40, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. web: www.csd-jesenice.si

Kazalo

URADNE URE

ponedeljek od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 15.00 ure
sreda od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 17.00 ure
petek od 08.00 do 12.00 ure

 

Prva socialna pomoč

se izvaja ves poslovni čas

POSLOVNI ČAS

ponedeljek od 07.00 do 15.00 ure
torek od 07.00 do 15.00 ure
sreda od 07.00 do 17.00 ure
četrtek od 07.00 do 15.00 ure
petek od 07.00 do 13.00 ure

4. Pravice iz javnih sredstev

 

 

4.1.       otroški dodatek

4.2.       Varstveni dodatek

4.3.       državna štipendija

4.4.       znižano plačilo vrtca

4.5.       dodatna subvencija malice za učence in dijake

4.6.       subvencija kosila za učence

4.7.       oprostitev plačila socialno varstvenih storitev

4.8.       prispevek k plačilu družinskega pomočnika

4.9.       subvencija najemnine

4.10.     pravica do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

4.11.     pravica do plačila za prispevka za obvezno zdravstveno     zavarovanje

 

 

4.1.       otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. 

 

Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oz. druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.

Pravico do otroškega dodatka uveljavljate pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina dejansko prebiva (če imajo stalno ali začano prebivališče na različnih naslovih).

 

Pravico uveljavljate na:

- enotni Vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

 

 

Otroški dodatek ne pripada za otroka, ki:

- je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost,

- je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,

- je v rejništvu,

- je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti,

- ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,

- ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka:

- Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.

- Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

V primeru novega rojstva otroka - pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka je treba vložiti v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka, kar je razvidno iz izreka odločbe o pravici do otroškega dodatka.

 

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Višina otroškega dodatka mesečno po novi zakonodaji:

Doh. raz.

povprečni mesečni dohodek na osebo ( v % in evrih )

znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih)

1. otrok

2. otrok

3. in
naslednji otrok

1. otrok

2. otrok

3. in
naslednji otrok

1

do 18 %
do 178,46

114,31  

125,73  

137,18  

168,31  

179,73  

243,55  

2

nad 18 % do 30 %
nad 178,46 do 297,43

97,73  

108,04  

118,28  

142,73  

153,04  

206,88  

3

nad 30 % do 36 %
nad 297,43 do 356,92

74,48  

83,25  

91,98  

110,48  

119,25  

162,89  

4

nad 36 % do 42 %
nad 356,92 do 416,40

58,75  

67,03  

75,47  

85,75  

94,03  

128,58  

5

nad 42 % do 53 %
nad 416,40 do 525,46

43,24  

50,45  

57,53  

61,24  

68,45  

92,94  

6

nad 53 % do 64 %
nad 525,46 do 634,52

27,40  

34,29  

41,14  

39,10  

45,99  

64,05  

 

Zneski otroškega dodatka se usklajujejo dvakrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

 

Izjemna višina otroškega dodatka

- Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 10 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.

- Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

Izplačevanje

- Ministrstvo izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

 

 

4.2.      Varstveni dodatek

Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da je od 1. 1. 2012 dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oz. se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti ( prodati, podariti,…) ali obremeniti.

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Do varstvenega dodatka so upravičeni:

- državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

- tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,

 -osebe, ki lahko denarno socialno pomoč in varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in so:

- trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni in

- so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne socialne pomoči ali

- če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Višina varstvenega dodatka

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen mesečni dohodek ne presega 450,54 evrov (cenzus po ZSVarPre) oziroma 449,80 evrov (cenzus po interventnem zakonu v letu 2012).

Višina varstvenega dodatka je različna in je odvisna tudi od drugih dohodkov, ki jih ima posameznik oziroma družina:

- če posameznik že dobiva denarno socialno pomoč ali izpolnjuje pogoje zanjo: 161,73 evrov (po ZSVarPre) oziroma 189,80 evrov (po inverventnem zakonu v letu 2012); če pa posameznik živi z osebo, ki je prav tako upravičena do varstvenega dodatka ali je ta oseba še aktivna: 80,87 evrov (po ZSVarPre) oziroma 93,60 evrov (po po interventnem zakonu v letu 2012),

- če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 450,54 evrov (cenzus po ZSVarPre) oziroma 449,80 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012) in lastnim dohodkom,

- za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine.

Primeri višine cenzusa za varstveni dodatek za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka:

- dvočlanska družina:

- oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 675,82 evrov (po ZSVarPre) oziroma 673,40 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012),

- samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 514,08 evrov (po ZSVarPre) oziroma 483,60 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012)

- tričlanska družina; eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drugi je aktivni iskalec zaposlitve, otrok je star 25 let in ima status študenta: 716,25 evrov (po ZSVarPre) oziroma 691,60 evrov (po interventnem zakonu v letu 2012).

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitve pri dedovanju

Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti. Varstveni dodatek je tudi prejemek, ki se upošteva pri dedovanju po osebi, ki ga je prejemala. To pomeni, da se višina premoženja, ki se deduje, zmanjša za višino prejetega varstvenega dodatka; če pa dediči prejeto pomoč vrnejo, dedujejo celotno premoženje.

 

4.3.      državna štipendija

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičenca. Je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo z izobraževanjem.

 

Upravičenci do državne štipendije so državljani RS, ki so polnoletni ter njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 53% povprečne neto plače na družinskega člana

Državno štipendijo za študij v tujini lahko pridobi državljan RS, ki se v tujini izobražuje v ustanovi, ki je akreditirana in javno veljavna. Poleg vloge se mora predložiti tudi dokazilo o akreditiranosti izobraževalnega zavoda in javni veljavi študijskega programa

 

 

Višina državne štipendije

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v naslednje dohodkovne razrede:

dohodkovni razredi

povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače

osnovni znesek državne štipendije v evrih

1

do 30 %

190

2

nad 30 % do 36 %

160

3

nad 36 % do 42 %

130

4

nad 42 % do 53 %

100


Do šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % (in ne 64 %) neto poprečne plače na družinskega člana).

 

 

Dodatki k višini državne štipendije

K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:

1. dodatek za vrsto in področje izobraževanja: 30,31 evrov

dodatek se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela enkrat letno določi minister v Seznamu vrst in področij izobraževanja; dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega ga je prejel

2. dodatek za učni ali študijski uspeh:

- 20,56 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,1 ali več in študente s povprečno oceno 8,5 ali več) ali

- 37,90 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,5 ali več in študente s povprečno oceno 9,0 ali več);

dodatek štipendistu ne pripada v prvem letniku izobraževanja, razen če gre za nadaljevanje izobraževanja za pridobitev višje stopnje izobrazbe.

3. dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča:

- dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča: 85,53 evrov ali

4. dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 evrov.

 

Trajanje in izplačevanje državne štipendije

 

Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Izplačujejo se mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust ne izplačujejo. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje iz tega zakona, pogoj glede cenzusa in je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo.

Državna štipendija se izplačuje se tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto. Štipendist je upravičen do prejemanja državne štipendije v času podaljšanega absolventskega staža, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije ali kakšne druge štipendije (upravičenost za dobo 12 mesecev). Do izteka absolventskega staža oziroma do izteka podaljšanega absolventskega staža je štipendist dolžan štipenditorju predložiti ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja (diplomo).

 

Mirovanje štipendijskega razmerja

Štipendijsko razmerje miruje, če:

- štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik (razen, če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov - bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj 2 meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih ali študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnenjem zdravnika specialista - ali zaradi starševstva - uveljavlja lahko le tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek) ali

- dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, preseže cenzus za pridobitev štipendije,

- upravičenec, ki je štipendijo pridobil po ZŠtip, 1. 1. 2012 (ob začetku uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS) še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).

Prenehanje štipendijskega razmerja

Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:

- štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,

- sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,

- izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,

- spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,

- štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,

- če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

Vračilo državne štipendije

Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.

 

4.4.      znižano plačilo vrtca

Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Staršem pripada pravica do znižanega plačila vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, podeli pa se za obdobje enega koledarskega leta ali do spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na priznanje pravice.

 

Višina plačila se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo.

Starši, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ plačajo 30 % plačila za drugega otroka, ki jim je določeno kot znižano plačila vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so oproščeni plačila vrtca.

 

 

Plačilo staršev v odstotku od cene programa

dohodkovni razred

povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače

plačilo staršev v odstotku od cene programa

1

do 18 %

/

2

nad 18 % do 30 %

10 %

3

nad 30 % do 36 %

20 %

4

nad 36 % do 42 %

30 %

5

nad 42 % do 53 %

35 %

6

nad 53 % do 64 %

43 %

7

nad 64 % do 82 %

53 %

8

nad 82 % do 99 %

66 %

9

nad 99 %

77 %

 

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %).

 

Rejenci so v celoti oproščeni plačila vrtca, ceno programa, v katerega je vključen otrok, krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče. Vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik.

 

Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ starši za drugega otroka plačajo 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačila vrtca. Z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za tretjega in vsakega naslednjega otroka. Če pa se tretji ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, center o tem odloči s posebno odločbo.

 

Starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, plačujejo polno ceno programa, v katerega je vključen otrok.

 

Posebne okoliščine

Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, kjer bi plačilo programa vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, določi nižje plačilo za vrtec. Pri tem morajo biti posebej opredeljeni razlogi za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ne more vplivati, jih pa je ob strokovni pomoči centra za socialno delo pripravljena začeti odpravljati, v

 

4.5.       dodatna subvencija malice za učence in dijake

Brezplačna malica

 

Do polne subvencije oziroma brezplačne malice so upravičeni:

- Učenci, v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek), ne presega 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji.

- Dijaki, v družinah katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek) ne presega 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji (do vključno četrtega razreda otroškega dodatka).

Delna subvencija malice

Do delne subvencije malice so upravičeni dijaki v družinah, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek) znaša:

- nad 42 do 53 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji (peti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 70 odstotkov cene malice.

- nad 53 do 64 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji (šesti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 40 odstotkov cene malice.

4.6.      subvencija kosila za učence

Upravičenci

 

Subvencija kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto povprečne plače (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek). Subvencija se dodeli v višini cene kosila (zanje je kosilo torej brezplačno) in velja za obdobje enega šolskega leta.

Učenci imajo pravico do subvencije za kosilo za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa v skladu s šolskim koledarjem.

 

 

Uveljavljanje pravice

-  Učencu, ki uveljavlja pravico do subvencije za kosilo pred začetkom šolskega leta in se njegovi vlogi ugodi, pripada dodatna subvencija za kosilo od prvega šolskega dne dalje, sicer pa od naslednjega dne, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo.

- Učencu se od naslednjega dne, ko center za socialno delo prejme vlogo za subvencijo, do dneva ugoditve vlogi ustrezno poračuna plačani prispevek za kosilo.

 

4.7.       oprostitev plačila socialno varstvenih storitev

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je spremenil način upoštevanje dohodkov. Pri ugotavljanju materialnega položaja se upošteva tudi premoženje posameznika. Način upoštevanja dohodkov je enak kot pri vseh ostalih pravicah, pri katerih se upoštevajo dohodki iz preteklega oziroma predpreteklega leta. Uporabniki institucionalnega varstva so po novem lahko upravičeni do denarne socialne pomoči, ne pa tudi do varstvenega dodatka, razen osebe v stanovanjskih skupinah.



Po prvem odstavku 100. člena Zakona o socialnem varstvu so upravičenci in drugi zavezanci storitev institucionalno varstvo dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo, ki je pristojen za upravičenca, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada Republike Slovenije z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Center za socialno delo na podlagi materialnega stanja vlagatelja določi višine oprostitev in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve.

Oprostitve plačila storitev se nanaša na odločanje o oprostitvah pri plačilu socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, v stanovanjskih skupinah, pri pomoči na domu in oprostitvah pri plačilu družinskega pomočnika.

 

Center za socialno delo odloča o oprostitvi plačila za upravičence, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačilo storitve: institucionalno varstvo ali pomoč na domu in nimajo zavezancev za doplačilo. O oprostitvah odloča Center tudi v primerih, ko upravičenci imajo zavezance (otroci ali drugi zavezanci iz naslova izvršljivega pravnega posla), vendar ti  niso sposobni oz. se ne dogovorijo, da bodo storitev plačali ali doplačali.

 

Vsi, ki želijo uveljavljati oprostitev plačila, morajo oddati zahtevek na predpisanem obrazcu pri Centru za socialno delo, ki je pristojen po kraju stalnega prebivališča vlagatelja – uporabnika storitve.


Uredba določa:

- mejo socialne varnosti, in sicer kot znesek, ki mora upravičencu in njegovim družinskim članom ostati za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev,

- plačilno sposobnost, in sicer kot znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitve,

- prispevek k plačilu - kot znesek, ki ga je plačilno sposoben upravičenec oziroma zavezanec dolžan plačati izvajalcu storitve na podlagi predloženega računa in

- oprostitev plačila storitve - kot znesek, ki ga upravičenec oziroma zavezanec glede na svojo plačilno sposobnost po merilih uredbe ne more in ni dolžan plačati.

Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca.

Na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprositev pri plačilih socialnovarstvenih storitev je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.

Če prispevek upravičenca in zavezanca oziroma zavezancev ne zadostuje za pokritje storitve, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača občina oziroma Republika Slovenija, glede na v zakonu navedene pogoje.

 

4.8.      prispevek k plačilu družinskega pomočnika

Invalidna oseba, ki ji vso potrebno pomoč nudi družinski pomočnik, in njeni zavezanci za preživljanje lahko uveljavljajo določitev prispevka k plačilu pravice družinskega pomočnika skladno z merili Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev na način, ki velja za doplačilo storitve pomoč družini na domu.

 

4.9.      subvencija najemnine

Za določitev subvencionirane najemnine se pri izračunavanju višine neprofitne najemnine upošteva dejanska površina stanovanja, ki jo najemnik zaseda. Upošteva se do velikosti primerne površine, glede na število oseb po pravilniku iz 87. člena Stanovanjskega zakona. V primeru, če lastnik stanovanja zaračunava nižjo najemnino kot bi jo lahko, se subvencija izračunava od nižje najemnine.


Upravičenci

Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik:

- v neprofitnem stanovanju,

- v bivalni enoti (namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb),

- v namenskem najemnem stanovanju (stanovanja za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanja za invalide,...),

- v tržnem stanovanju,

- v hišniškem stanovanju.

Meje dohodka

Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.

Višina subvencije

Pri določanju višine subvencije najemnine se upošteva mesečna najemnina brez vpliva lokacije. Upošteva se dejanska velikost stanovanja, vendar ne večja kot znaša primerna velikost glede na število oseb po pravilniku za dodeljevanje subvencionirane najemnine. Najemniku stanovanja, ki je upravičen do subvencionirane najemnine, se subvencija določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka. Subvencija se določi največ v višini 80 % neprofitne najemnine.

Subvencija se dodeli naslednji mesec po vložitvi vloge za dodelitev subvencije. Dodeli se za dobo enega leta, v primeru najemne pogodbe sklenjene za krajši čas, pa se dodeli za čas, do izteka najemne pogodbe.

- Subvencija neprofitne najemnine: lahko znaša največ 80 % neprofitne najemnine. Najemnik plača znižano najemnino, subvencionirani del pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja.

- Subvencija tržne najemnine: je dodeljena najemnikom tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja in so se prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča, razen, če razpisa v občini ni bilo že več kot eno leto. Najemnik je upravičen do subvencije in lastniku plača polno najemnino.

Subvencija tržne najemnine je mesečni znesek, ki predstavlja razliko med priznano tržno najemnino in priznano neprofitno najemnino. Pri izračunu priznane tržne najemnine se upošteva najvišja tržna najemnina za kvadratni meter stanovanjske površine po statističnih regijah (12 regij - od 4 evrov za m2 do največ 7 evrov za m2). Če pa je dejanska tržna najemnina nižja od priznane tržne najemnine, se upošteva dejanska najemnina. Poleg te subvencije se najemnikom tržnih in hišniških stanovanj prizna še subvencije do priznane neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencijo neprofitne najemnine (torej največ v višini 80 % neprofitne najemnine).

- Subvencija v hišniškem stanovanju: se dodeli hišnikom, ki so sklenili najemno pogodbo za hišniško stanovanje pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona - pred 19. 10. 1991 in v stanovanju še prebivajo, ter še opravljajo hišniška dela, ali del ne opravljajo več zaradi upokojitve ali razlogov, ki niso nastali po njihovi krivdi in za uporabo stanovanja plačujejo tržno najemnino. Po smrti najemnika hišniškega stanovanja se pravica prizna tudi njegovemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju. Subvencija za hišniško stanovanje se izračuna na enak način kot subvencija za tržno stanovanje.

Subvencijo najemnine od 1. 1. 2012 uveljavljate na pristojnem CSD na vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Priloge oz. dokazila, ki jih morate priložiti k vlogi:

- kopijo najemne pogodbe

- kopijo zapisnika o ugotovitvi točkovne vrednosti stanovanja (pri neprofitnih stanovanjih)

- kopijo zadnjega potrdila o plačani najemnini

 

4.10.  pravica do plačila razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Upravičenci

 

Upravičenci do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev so zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani:

- če so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, razen če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.

Do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev so upravičeni največ za obdobje, za katero se jim dodeli denarna socialna pomoč.

Plačilo zdravstvenih storitev se v celoti zagotovi vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne, s tem, da razliko nad ravnijo obveznega zavarovanja zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna. Prav tako imajo v celoti zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja otroci.


Center za socialno delo odloča o pravici po uradni dolžnosti ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če vlagatelj izrecno izjavi, da te pravice ne želi. CSD obvesti o priznanju pravice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavarovalnico, pri kateri ima oseba sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

 

4.11.   pravica do plačila za prispevka za obvezno zdravstveno     zavarovanje

Upravičenci

 

Upravičenci do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje so:

- državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč,

- osebe brez krivdnih razlogov,

- osebe, ki niso zavarovanci iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

Obdobje upravičenosti

 

Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se dodeli za določen čas. Ta se določi glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev višine denarne socialne pomoči. Dodeli se za dobo:

- od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,

- od 1 do 6 mesecev: ko je vloga ponovno oddana (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), in so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene,

- 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,

- trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali v starosti nad 63 let za žensko in nad 65 let za moškega, ter, ki je brez premoženja upoštevanega po tem zakonu in ni v institucionalnem varstvu, hkrati pa tudi družinski člani izpolnjujejo enake pogoje.

Če ima oseba že priznano pravico do denarne socialne pomoči, ji v primeru prenehanja