Center za socialno delo Jesenice

Cesta železarjev 4a, 4270 Jesenice, T:04/583-46-00, F:04/583-46-40, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. web: www.csd-jesenice.si

Kazalo

URADNE URE

ponedeljek od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 15.00 ure
sreda od 08.00 do 12.00 ure
  od 13.00 do 17.00 ure
petek od 08.00 do 12.00 ure

 

Prva socialna pomoč

se izvaja ves poslovni čas

POSLOVNI ČAS

ponedeljek od 07.00 do 15.00 ure
torek od 07.00 do 15.00 ure
sreda od 07.00 do 17.00 ure
četrtek od 07.00 do 15.00 ure
petek od 07.00 do 13.00 ure

5. Starševsko varstvo in družinski prejemki

 

STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI

 

Starševski dopust zajema različne vrste dopusta, vsem pa je skupno, da je to pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege in varstva otroka tiste osebe, ki otroka dejansko neguje in varuje. Trajanje posamezne vrste starševskega dopusta je določeno v koledarskih dnevih.

Vrste starševskega dopusta

 

- materinski dopust

- očetovski dopust

- starševski dopust

 

Materinski dopust

 Materinski dopust je dopust, namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Pravico do materinskega dopusta ima mati otroka, pod določenimi pogoji pa tudi oče otroka ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka.

 Materinski dopust traja 105 dni. Mati mora nastopiti materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog.

Oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka ima pravico do materinskega dopusta v trajanju 77 dni od rojstva otroka (105 dni zmanjšanih za najmanj 28 dni, ki jih mora mati izkoristiti pred porodom). Dopust se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče ali druga oseba ali eden od starih staršev otroka nastopi porodniški dopust.

Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na:

- 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta oziroma 60 dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na vašem krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer vam bodo izročili obrazce za uveljavljanje pravice do materinskega dopusta in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo

- najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca, če pa ste samostojni podjetnik, pa morate obvestiti pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti v 15 dneh po priznanju pravice

- če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to treba storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj obvesti delodajalca kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo

- če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta

- če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

 Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati) do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.

Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (druga oseba ter materin zakonec, zunajzakonski partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti)

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni:

- 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovskega dopusta morate obvestiti delodajalca o nameri izrabe dopusta. Izpolnjeno vlogo oddate na CSD po rojstvu otroka, pravica se prizna z dnem oddaje vloge oz. z dnem nastopa, ki je kasnejši od dneva vloge.

 - na vlogi za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta označite, da uveljavljate plačani in neplačani očetovski dopust.

Starševski dopust

Starševski dopust je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka in ga upravičenci nastopijo neposredno (takoj) po poteku materinskega dopusta.

Namenjen je materi in očetu, v trajanju 130 dni za vsakega od staršev (skupaj 260 dni) v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo mati (oče lahko praviloma izrabi največ 230 dni, izjemoma vseh 260 dni). Oče lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta (mati tako lahko izrabi vseh 260 dni).

Del starševskega dopusta v trajanju največ 75 dni starša lahko preneseta in izrabita do končanega prvega razreda osnovne šole otroka

Do starševskega dopusta so upravičeni tudi posvojitelji in osebe, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve

Starševski dopust traja praviloma 260 dni, dopust pa se lahko podaljša v primeru da:

 mati rodi dvojčke - podaljša se za 90 dni

- mati rodi več hkrati živorojenih otrok - za vsakega nadaljnjega otroka se podaljša za 90 dni

- mati rodi nedonošenčka - podaljša se za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni

- mati rodi otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo - dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije). Ta pravica se lahko uveljavlja, če otrok še ni dopolnil 18 mesecev starosti.

- starša doma že varujeta najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnove šole - podaljša se za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.


Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na:

- vsak od staršev uveljavlja pravico do dopusta s samostojno vlogo, dogovor staršev in delodajalcev pa vlogi priloži le mati

- podaljšanje dopusta je potrebno uveljavljati že z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta saj naknadno uveljavljanje ni mogoče

- izjemoma lahko pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka lahko uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka

Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

 Nadomestilo v času dopustov

Starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Vrste starševskega nadomestila so:

 materinsko nadomestilo

- očetovsko nadomestilo

- starševsko nadomestilo

Pravico do starševskega nadomestila imajo:

- tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta

- osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta.

Upravičenci do starševskega nadomestila, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, so v času prejemanja starševskega nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Upravičenci so tudi zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev in za povračilo potnih stroškov.

Tudi upravičenci do starševskega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.

Pravica do starševskega nadomestila izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Višina starševskega nadomestila:

osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve  vloge za dopust (primer: vloga vložena v septembru 2014, upoštevajo se plače od avgust 2013 do julij 2014) Materinsko nadomestilo znaša 100% osnove, navzgor omejeno na 2x povprečne plače. Očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 90% osnove, navzgor omejeno na 2x povprečne plače.

Pri uveljavljanju pravice do starševskega nadomestila morate biti pozorni:- posamezna vrsta starševskega nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do posamezne vrste starševskega dopusta, in sicer v istih rokih, ki veljajo za uveljavljanje pravice do posamezne vrste starševskega dopusta.

Nadomestilo v času odmora za dojenje

- Materi, zaposleni za polni delovni čas, na podlagi potrdila specialista pediatra pripada pravica do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje eno uro dnevno do 18 meseca starosti:

- do devetega meseca z nadomestilom v višini 1/8 minimalne plače po ZUTPG

- od 9-18 meseca s plačilom prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače po ZUTPG brez nadomestila

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva

- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka,

- eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka na podlagi mnenja zdravniške komisije, eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom do polnega neprenosljiva za vsakega od staršev. Šteje se, da oseba neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko varuje in neguje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka. 

Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov.

Pravica se prizna z dnem, ko eden od staršev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge.

Na podlagi priznane pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti center za socialno delo prijavi upravičenca v zavarovanje.

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa morate biti pozorni:

Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. K vlogi morate priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden.

Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije pridobi center za socialno delo mnenja zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.

Pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok

Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok s katerimi ima skupno stalno prebivališče v Republiki Slovenije ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Šteje se, da oseba neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko varuje in neguje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka. 

Oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z njene strani oziroma če je na lastno zahtevo izbrisan iz registra brezposelnih oseb.

Družinski prejemki

Starševski dodatek

Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo (študentke, nezaposlene). in znaša 252,04 evrov mesečno. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Mati ima pravico do starševskega dodatka od rojstva otroka dalje, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivata v Republiki Sloveniji.

Oče ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot mati, če mati: zapusti otroka

- trajno ali začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo (na podlagi mnenja pristojnega zdravnika)

- umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

Pravice do starševskega dodatka nima:

- oče, mati ali druga oseba, ki prejema nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih, delno plačilo za izgubljeni dohodek, plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok. V kolikor oseba prejema pokojnino oziroma nadomestilo za poklicno rehabilitacijo, lahko izbira med pokojnino in starševskim dodatkom.

Trajanje pravice do starševskega dodatka

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka, če se pravico uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka. Če se pravico uveljavlja kasneje, se pravica prizna od prvega dne, ko je vloga vložena in traja dokler otrok ne dopolni 365 dni starosti. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Pomoč ob rojstvu otroka

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.

Upravičenci do pomoči ob rojstvu otroka

Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (in dejansko živita v RS) in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64% neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka.

Višina pomoči ob rojstvu otroka

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280,75 evrov.
Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka

Pravico uveljavljata mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, uveljavlja pravico oče pri centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.

Dodatek za veliko družino

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če so otroke starši dolžni preživljati v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja. Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 395 evrov. Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 480 evrov.

Če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje v roku treh mesecev od dneva povečanja števila otrok.

Dodatek za nego otroka

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Do dodatka je upravičen dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 200 evrov. Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni.To pomeni, da eden od staršev (mati ali oče otroka) bodisi zapusti dosedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan, ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb na območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni, torej najtežje stopnje motnje oziroma oviranosti otroka.  
Eden od staršev (mati ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 evrov mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek).

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek ob izpolnjevanju pogojev traja najdalj do 18 leta starosti otroka.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih si lahko pogledate na povezavi: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20141068

 

 

 

 

Center za socialno delo Jesenice

 

|

 

Designer: SiteGround, Powered by Joomla!